»Branje te poezije vsaj tako nevarno, kot je bilo nevarno življenje pesnika, ki jih je napisal in izkrvavel do zadnje besede.«
»Ta izziv, to dediščino / sem z zgaranih rok prejel, / zato v prihodnost vedro zrem. // In še to vem: / kar ljubim in kar sam častim, / bo tudi sin za svoje vzel.«
»Kri še vedno vroča in lepljiva kot verzi v njej.«
»A zdaj je jesen, mi pa smo majhni. / In ogromna / je edino naša usoda. // Tako vsaj vemo, / nič drugega ni potrebno, / kakor le čim bolj sveže utripati čez to zimo«
»se nekako navadi na samotno življenje.«
»Človek se rodi s svobodno voljo, s katero lahko počne kar se mu zahoče, težave se pričnejo ko se od nekod prikaže bognajprej ne sme pojesti vsega kar bi rad, potem enkrat mora in drugič ne sme prevarati brata, pa izbira lahko samo med natančno določenimi dejanji.«
»trenutno ne vem kaj naj bi počel / zato pišem poezijo / ali vsaj mislim // da je to, kar bo napisano / poezija.«
»Vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.«
»tisoč besed, milijarda besed / ne odtehta enega molka / kadar molčita dva / ki sta v življenju spoznala tišino.«
»Gotovo najbolj krvava zbirka slovenske poezije, kar jih je bilo napisanih. Brane Bitenc je za svojo poezijo dobesedno krvavel.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju